Zadnje čase je veliko govora o travmi (ali pa se samo jaz gibam v teh vodah) kakorkoli, definitivno je zanimivo za razumeti kako travma vpliva na živčni sistem in posledično na menstrualni cikel.
Gabor Mate pravi v knjigi: “Ko telo reče ne”, da psihološki vplivi odločilno prispevajo k izbruhu določenih bolezni, prek medsebojnih povezav sestavnih delov telesnega stresnega aparata, ki je živčevje, hormonalni žlez, imunskega sistema in možganskih središč, kjer so čustva zaznana in predelana.
Živčni sistem
Avtonomni živčni sistem delimo na dva dela: simpatični živčni sistem in parasimpatični živčni sistem.
Simpatično živčevje je povezano z visoko stopnjo aktiviranosti, ki nastopi, kadar se telo pripravlja na boj ali beg. Pravimo mu tudi sistem za kratkoročno preživetje. Vsak signal, ki pomeni nevarnost (naj je stvarna ali namišljena), aktivira simpatično živčevje, zato se pospeši dihanje, pohitri srčni utrip, prerazporedi prekrvljenost, spremeni odziv na bolečino … Učinki simpatičnega živčevja so takojšnji, vplivajo na vse telo in so dolgotrajni.
Parasimpatično živčevje je povezano z nizko stopnjo aktivacije – spodbuja počitek in regeneracijo, zato mu pravimo tudi sistem za dolgoročno preživetje. Parasimpatično živčevje se aktivira počasneje kot simpatično živčevje, njegovi učinki pa niso tako intenzivni. Večina organov dobiva živčne impulze tako iz simpatičnega kot parasimpatičnega živčnega sistema, vendar se aktivirajo v različnih okoliščinah.
Komunikacija med možgani, žlezami in ovariji
Amigdala, hipokampus prefrontalnega korteksa so del nevronskih povezav v možganih, ki uravnavajo stresne odzive. Signali potujejo po stresni osi (hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza) in aktivirajo avtonomni živčni sistem, ki uravnava telesno odzivanje na stresne situacije.
Osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (HHA-os) pravimo tudi stresna os, saj uravnava telesni stresni odziv.
Kaj se zgodi, ko smo kot otroci v ponavljajočih se travmatičnih situacijah?
Otroci, ki niso bili deležni dovolj varnega odnosa navezanosti oziroma so doživljali ponavljajoče se travme, imajo bolj vzdražljivo in trajno povečano amigdalo.
Povezave med hipokampusom in amigdalo se gradijo v prvih letih življenja, ko prvi še ne deluje. Ta proces je oviran, če starši otroka ne pomirjajo ali če je odnos s starši za otroka nenehen vir stresa (strah, negotovost, nerazumevanje, zanemarjanje, zlorabe …). Posledica take relacijske travme je negotov odnos navezanosti.
V takih okoliščinah se povezava zgradi pomanjkljivo, zaradi česar amigdala otroka še naprej burno preplavlja s strahom in tesnobo. Posledično se otrok (in pozneje odrasli človek) v stresnih ali kako drugače provokativnih situacijah ne zmore pomiriti. Raziskave kažejo, da je lahko hipokampus pri odraslih, ki so odraščali v travmatičnih okoliščinah, tudi za tretjino manjši od normalne velikosti.
Kako je menstrualni cikel povezan z živčnim sistemom?
Endokrine žleze, ki proizvajajo hormone pomembne za menstrualni cikel oz. ovulacijski cikel, so neposredno povezane z osrednjim živčnim sistemom. Tako se lahko možgani pogovarjajo s ščitnico, nadledvično žlezo, ovariji in drugimi organi. Istočasno hormoni iz endokrinih žlez in snovi, ki jih proizvajajo imunske celice, neposredno vplivajo na možgansko dejavnost. Zato je npr. ovulacija pomembna za celostno zdravje ženske in ne le za to ali želimo zanositi ali ne.
Torej je v odraslosti lahko naša menstruacija vodnica do neozdravljene travme.
Kako se pokaže skozi cikel?
Skozi odnos nas samih do menstruacije.
Skozi neredne menstruacije oz. ovulacije.
Skozi boleče menstruacije.
Skozi PMS.
…..
Bodisi nam začne to kazati s tem, da imamo boleče menstruacije.
Poglej si posnetek o travmi in ciklu
Če želiš iti še globlje v razumevanje vpliva travme na cikel..
Sem zate pripravila Masterclass, Menstruacija kot tvoja vodnica do nezavedne travme.