Beseda hormoni izhaja iz grške besede, ki pomeni premikati se, prebuditi se, poganjati, poslati.

Hormoni so naš orkester. Potujejo povsod po telesu in imajo pomembne vloge v vseh procesih v telesu. Hormoni niso pomembni le za reprodukcijo ampak so pomembni za splošno zdravje.

 

 

Zanimiva in poučna mi je razlaga avtorice Alenke Košorok Humar v knjigi Hormonska joga (2003, str. 23 – 28), kjer definira, da so hormoni kot simfonični orkester našega telesa, čustev, uma in zavesti. Bolj se ne bi mogla strinjati. Hormoni se nahajajo povsod v našem telesu, v vsaki celici našega telesa, v vsakem organu, v krvi, v kosteh, glavnem povsod. Kadar niso v ravnovesju pride do mnogo težav, za katere navadno ne pomislimo, da so vzrok prav hormoni. 

Vloga hormonov?

Hormonski (endokrini) sistem je poleg živčevja glavni informacijski sistem v našem telesu. Zajema žleze z notranjim izločanjem, ki so ene od glavnih nosilcev sistema in izločajo hormone. Hormoni nadzorujejo vse naše telesne sisteme in so izjemno močne snovi, ki lahko sprožajo dobro ali slabo počutje ter vplivajo na vsako celico našega organizma in njihovo medsebojno delovanje. Brez dobre presnove, na primer, ni mogoče doseči optimalnega psihofizičnega stanja. Hormoni uravnavajo vsak vidik našega delovanja in bitja. Na vse različne hormone, ki jih proizvaja telo, čaka tisoče receptorjev, ki so razporejeni po telesu in se odzivajo (ali pa ne). Ta sistem je v vsakem posamezniku tako edinstven in enkraten kot njegovo prstni odtis.

(Alenka Košorok Humar, 2003. Hormonska joga, str. 23).

Hormoni imajo v telesu vlogo informatorjev in prenašalcev informacij. V telesu se sporočila prenašajo bodisi po živcih in s hormoni (po krvi ali po tkivih). (Flis, 2019). »Hormoni delujejo na tri načine: eni nastajajo v celicah, kjer delujejo nanjo in na sosednje celice, drugi pripotujejo zelo kratko razdaljo po uveljavljenjem vodu, tretje pa proizvajajo žleze z notranjim izločanjem (endokrine žleze)« (Košorok, H. 2003, Str. 24).

Vir: http://eucbeniki.sio.si/nar7/2014/index1.html

Kdo proizvaja hormone?

Hormone torej proizvajajo organi in tkiva ter žleze z notranjim izločanjem kot so nadledvične žleze, trebušna slinavka, hipotalamus, hipofiza, epifiza, jajčniki, testisi, ščitnica in obščitnica, timus ali priželjc. Če gledamo čisto laično, če je eden od zgoraj naštetih energetsko blokiran, pride do neravnovesja in ko pride do neravnovesja ne morejo opravljati svojo funkcijo optimalno. In če ne morejo opravljati svojo funkcijo optimalno pride do razkoraka drugje, kar na koncu pripelje do hormonskega neravnovesja ter morebitnih težav povezanih s tem.

Zdravstveni center Flis opisuje, da se hormoni ločijo tudi po načinu izločanja in ti so:

  • Endokrini hormoni (žlezni): ti nastajajo v trebušni slinavki, ščitnici, nadledvični žlezi. Sem spadajo hormoni: inzulin (hormon trebušne slinavke), hormoni ščitnice, rastni hormon, estrogen, testosteron, glukokortikoide (steroidni hormoni). Delujejo na dolge razdalje.
  • Parakrini hormoni: delujejo na kratke razdalje (od hipotalamusa do hipofize) in jih ne najdemo v krvi. Prenašajo se z živci ali po medceličnini. Sem spadajo hormon melatonin in serotonin.
  • Avtokrini hormoni: prenašajo informacije od celice do celice direktno. So najstarejša oblika hormonov. Vplivajo na vse druge hormone. Sem spadajo eikozanoid (prostaglandini – to so tkivni hormoni z lokalnim učinkom, primer: prostaglandini so sproščanje notranje plasti maternice, torej so ključni pri krvavenju) in nekateri citokini (posredniki v imunskem sistemu).

Povzeto po: https://dr-flis.si/kaj-so-hormoni

 

Učinki hormonov?

Hormoni so sila, ki oblikujejo naše možgane. Zato je povsem jasno, da je usklajeno delovanje hormonov neznansko pomembno.

(Košorok, H. 2003, str. 24).

V učbeniku Naravoslovja, Hormonski sistem in živčevje piše slednje.

Učinke, ki jih izzovejo hormoni, lahko razdelimo v štiri skupine:

  • Gibalni učinek: Hormoni npr. izzovejo spremembe v organizmu glede na del dneva. Primer: melatonin  (svetloba zavre tvorbo melatonina, zato smo zvečer, ko je v telesu manj melatonina, bolj zaspani).
  • Metabolni učinek (vpliv na presnovo): Hormoni npr. vplivajo na hitrost določenih reakcij ali tvorbo nekaterih snovi. Primer: adrenalin, ki vpliva na hitrost presnove.
  • Morfogeni učinek (vpliv na obliko): Hormoni vplivajo na razvoj živali (npr. na rast kosti, razvoj organov …). Primer: rastni hormon, ki vpliva na razvoj celic, da prevzamejo svojo vlogo v organizmu.
  • Vedenjski učinek: Hormoni vplivajo na delovanje živčnega sistema in s tem na vedenje živali (npr. reakcije na strah in stres).

Vir: http://eucbeniki.sio.si/nar7/2014/index1.html

Toplo priporočam knjigo Alenke Košorok Humar, saj na zelo poučen in zanimiv način razloži osnove o naših hormonih. Knjigo se da dobiti tudi v knjižnici.

Želiš spoznati kaj se ti v telesu dogaja?

Spoznaj kaj se ti v menstrualnem ciklu dogaja, kateri hormoni so predvladujoči in kako vplivajo nate. Prenesi si brezplačen priročnik.