Od leta 1917 je zabeležen mednarodni dan žensk na 8. marec. Praznik je nastal kot spomin na vse ženske, ki so umrle v požaru v newyorški tovarni leta 1911. 8.marec je bil datum, ko so ženske množično stavkale v tekstilni industriji.

Prevrtimo čas malce nazaj…

Za razvoj delovne kariere je pomembno omeniti začetke, ko smo pridobili pravice do izobraževanja. Pri nas je bilo to leta 1770, ko je Marija Tereza dosegla, da je šolstvo postalo del države in ne cerkve. To je bil velik korak v smeri dostopnosti izobraževanja.

Morda si je težko predstavljati, vendar pred 100 leti so imele ženske glavno vlogo kot matere in žene in ne kot osebe, ki bi si lahko gradile delovno kariero. Veliko se je spremenilo v času revolucij, ko so se ženske izborile določene pravice, med njimi je bila tudi volilna pravica.

Najbolj znane so bile Catherine Breshkovsky, tako imenovana »Babica ruske revolucije«, ki je bila odgovorna, da so ženske pridobile pravico do dela, seveda je v tistem času Sovjetska zveza imela druge načrte, zato je potrebovala delovno silo, pa kljub temu, bila je med prvimi ‘glasnimi’, ki je spremenila način življenja mnogim ženskam.

Dekleracija o pravicah ženske in državljanke

Druga je bila Olympe de Gouges, ki je že leta 1791 napisala »Dekleracijo o pravicah ženske in državljanke«, vendar so jo zaradi tega obsodili na smrt, življenje žensk je bilo od takrat pa vse do sredine 20. stoletja kruto, niso imele niti pravic, da bi lahko same kaj kupile, kaj šele delale.

Šele leta 1946 so ženske v Franciji dobile volilno pravico, nato šele 20 let kasneje so pridobile pravico do dela, da so lahko delale brez privolitve njihovega moža.

Pri nas je bila v takratni Jugoslaviji uzakonjena volilna pravica leta 1945.

Za primerjavo, volilno pravico so ženske v Švici pridobile šele leta 1971. Če pogledamo kronološko, to ni tako daleč. Le pred 74 leti smo ženske pri nas dobile volilno pravico, nato je trajalo še nekaj časa preden je stigma do žensk, ki lahko volijo, izgubila moč.

Prva delovna mesta…

V začetku 20. stoletja pa so ženske večinoma delale kot telegrafistke ter poštne delavke. Kasneje pa je prišlo do tega, da so ženske postajale vse bolj izobražene in dosegale druga delovna mesta.

Pomembno je, da se zavedamo zgodovine, ki nas je pripeljala do točke, kjer se lahko danes ženske prosto vključujemo v izobraževalne sisteme, imamo volilno pravico, imamo pravico do izbire dela ter imamo pravico nad svojim lastnim telesom.

8. marec

Od leta 1917 je zabeležen mednarodni dan žensk na 8. marec. Praznik je nastal kot spomin na vse ženske, ki so umrle v požaru v newyorški tovarni leta 1911. 8.marec je bil datum, ko so ženske množično stavkale v tekstilni industriji.

»Leta 1908 je več kot 15 tisoč žensk protestiralo v New Yorku, saj so želele večjo plačo in volilno pravico. 8. marca 1913 so ženske po Evropi imele mirovne shode. V Rusiji, Belorusiji, Makedoniji, Moldaviji in Ukrajini je ta dan državni praznik.«

http://zgodovina.si/8-marec-dan-delovnih-zena/

Kljub vsemu še vedno stigma

Glede na to, da je zelo kratek čas od tega kar smo delovno aktivne, je razumljivo, da ponekod še vedno obstajajo določene stigme glede karier žensk na višjih položajih.

Obstaja t.i. stekleni strop za ženske, to so nevidne ovire za ženske, ki onemogočijo napredovanje.  Čeprav se tako mnogim ne zdi, je še vedno zelo močna ovira prisotna v poslovnem svetu.

In to so različni stereotipi o ženskem vodenju ter podcenjeno delo. Poleg imamo še cel spekter zlorab na vseh področjih življenja. 

Kljub vsemu se moramo ženske  v poslovnem svetu nenehno dokazovati, kar nas pripelje do tega, da si postavljamo previsoke standarde in postopoma prehajamo do točke izčrpanosti, pregorelosti.

Kako pa vse to vpliva na menstrualni ciklus?

Preprosto. Naš menstrualni ciklus je direkten odraz našega življenja. Menstrualni krči so tako pogosti, da so že normalizirani.

Ženske svoj menstrualni ciklus zatirajo na en ali na drugačen način. Bodisi si ne želijo krvaveti, ker je to še ena dodatna ovira na njihovi poslovni poti. Bodisi si želijo krvaveti, ker imajo hormonske težave in prava krvavitev je posledica ovulacije. Bodisi si ne želijo imeti krvavitve vse dokler se ne odločijo za zanositev. 

Zatiramo krvavitev, označujemo jo kot nekaj “fuj”, neprimernega, odvečnega. A pozabimo pa dejstvo, da brez tega, nikogar ne bi bilo.

Kaj najprej, družina ali kariera?

Že samo dejstvo, da smo ženske postavljene pred vprašanjem kaj najprej, »družina ali kariera?« je razumljivo, da smo še zelo daleč od sistema, ki bi podpiral enakopravnost v polnosti.

Pogosto tudi zamenjujemo enakopravnost, pomen le-te besede popačimo. Da smo enakopravni ne pomeni nujno, da vsi enako delujemo, enako produktivno, enako učinkovito, enako se spopadamo z čustvi, ne. Enakopravnost pomeni sprejemanje drugačnosti.

Mar smo res enakopravni?

Smo kot družba prišli zelo daleč pri sprejemanju ženskega spola kot enako pomembnega kot moškega. Vendar so vzorci, ki so zakoreninjeni in, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, še globoko vpleteni v naše vsakdanje življenje.

O katerih vzorcih govorim?

Primer imposterjev sindrom, je sindrom »prevaranta«, občutek, da nisi resničen, oz. da nisi dovolj dober, da kljub vsem trudu in delu, se še vedno počutiš, da si nekaj ne zaslužiš. In ta tako imenovani »sindrom« doživi več žensk kakor moških. O teh vzorcih govorim. O tem, da potrebujemo nekaj definirati kot sindrom samo zato, da se prepozna vrednost v tem. O vzorcih, ki se jih niti ne zavedamo, da jih ponavljamo.

Kolikokrat si ne upamo spregovoriti v službi in se postaviti zase, ker je strah tako močno prisoten. Kakršnikoli. In velikokrat potrebujemo raziskave, znanost, dejstva, da upravičimo svoje dejanja.

Kolikokrat nas označijo za čustveno neuravnovešene, ker izrazimo čustva? Kolikokrat smo označene za šibkejše (z različnimi kletvicami kot je »kaj si taka pi*ka?« ipd.). In kolikokrat samo zato, ker se postavimo zase in smo jezne, smo dobile nazaj stavek »A maš PMS?«

Kako priti do resnične enakopravnosti?

Za začetek je to, da vsaka ženska začne spremljati svoj menstrualni ciklus.

Vsaka ženska lahko skozi svoj ciklus sprejme sebe.

Spozna svoje telo, sprejme in razume zakaj na nek način deluje. In s tem, se avtomatsko določeni pritiski, predstave in predsodki, stopijo. Za začetek je na nas, da sprejmemo svojo cikličnost, svoj ritem, ki se spreminja skozi mesec.

Da sprejmemo dejstvo, da nismo vedno enake, da ni mogoče biti vedno enako produktivna, učinkovita, popolna. In da to ni šibkost, temveč je moč.

Zakaj je to pomembno?

Spremembe se vedno vedno začnejo pri vsaki posameznici.

Da si želimo »next level« življenja ali pa samo, da obdržati volilno pravico, pravico do odločanja nad lastnim telesom (ne pozabimo na Poljsko!), je nujno potrebno da poznamo sebe.

Svoj menstrualni ciklus. Da vidimo vrednost v tem. Ker če me ne bomo, nihče drug ne bo in takrat je to lahko grožnja za vse težko izborljive pravice.

Kako stopiti v stik s svojim ciklusom, si preberi tu.

Želiš spoznati kaj se ti v telesu dogaja?

Spoznaj kaj se ti v menstrualnem ciklu dogaja, kateri hormoni so predvladujoči in kako vplivajo nate. Prenesi si brezplačen priročnik.